Začetek sezone 2022

A motoristično sušo zaradi kovid situacije, smo obvezno morali najprej ogreti s čudovitim predavanjem o vožnji preko puščave ter načrtovanjem letošnjih moto izletov.

 

Aprila smo začeli ... brrrrr ....

Že aprila, nekaj tednov po soriškem srečanju, so tisti bolj pogumni z motorji skočili preko treh savinjskih prelazov in se tako pošteno ogreli za daljšo pot do Makedonije ob prvomajskih praznikih, ko smo se odzvali povabilu naših makedonskih prijateljev in v nekaj dneh spoznali njihovo gostoljubnost, kulturo in kulinarične specialitete.

Junija smo se družili z italijanskimi prijatelji in prevozili Vipavsko dolino ter se udeležili golažijade v organizaciji RC klubov Nova Gorica, Gorizia, Monfalcone in Grado.

Kdo ne bi tega prijetnega slovensko makedonsko italijanskega druženja čim hitreje ponovil, zato so nas italijanski prijatelji le mesec dni kasneje povabili na revanš - na dvodnevno potovanje preko treh držav - Avstrije, Slovenije in Italije.

 

Leta še ni konec in kar nekaj zanimivih poti nas še čaka.

Najprej po jadranski magistrali, če nam bodo vreme, narava in ta presneti virus dovoljevali, gremo jeseni še na kak izket.

 

Z Marijanco se začne, z golažem pa konča.

 

Motoristi se zberemo na točki, ki jo določi organizator izleta. Jah, pač nismo vsi z istega konca, tako da nekateri privihrajo z juga te naše kurje dežele, nekateri s Štajerskega konca, pa Gorenjske, tretji smo z osrednje Slovenije, štirje so se z italijanskim predsednikom IFMR distrikta 2060 Alessandrom Redivom pripeljali iz Italije (Distrikt 2060), naš makedonski prijatelj Saša Delinikolov pa se je pripeljal kar iz Skopja.

Pot se je začela pri Marijanci v Vipavi. S kavico, seveda. Potem pa pot pod noge … ja, noge … dobesedno, motorji so počakali, da smo si peš ogledali Vipavo in njene lepote.

 

Seveda, je bilo kasneje potrebno zagreti tudi motorje in skupina 10 motorjev se je odpravila skozi Vrhpolje, Col, na Goro ter do Sinjega Vrha. Potem do Predmeje in spust po slikoviti cesti mimo Lokavca proti spodnjemu delu Vipavske doline. Mimo gradu Rihmberk, po dolini reke Branice, ter preko vipavskega gričevja smo prihrumeli na Kras in se pripeljali mimo Štanjela do Gorjanskega, kjer smo se udeležili tekmovanja v kuhanju golaža. Naka, mi ga nismo kuhali. Ma, res ne moremo biti najboljši v vožnji in kuhi hkrati. Smo pa zagotovo odlični jedci golaža, kraških dobrot in okuševalci dobrega kraškega Terana.

Zapisala Saša Gerčar, RC Zgornji Brnik